Mala razmišlja

Vnosi v kategoriji 'Izlet'

Pozitivne izkušnje

1.02.2013 · 2 komentarjev

Danes zjutraj smo se odločili, da si pretegnemo krake na nam zelo ljubi destinaciiji – Celjski koči. Na začetku smo imeli sicer malo težav s poledenelo potjo, ampak na srečo je led kmalu zamenjalo blato ;)

Na vrhu je mrgolelo osnovnošolcev (tamlajših), ki so imeli smučarsko-sankaški športni dan. Včasih bi ob tem direndaju le zavila z očmi, So-šef pa bi zarobantil in mrko gledal spod čela. Zdaj pa so take situacije izziv in test, da vidiva, kako daleč sva že prišla z Glasnhovom. No, mali se je izkazal :)

Otroci so čebljali, jedli, štorkljali sem in tja v pancarjih, da je vse bobnelo, on pa lepo na prostoru. Seveda jih je z zanimanjem opazoval (koliko rok, ki bi ga lahko čohljale …), ampak je brez težav ostal zložen na tleh.

Naslednja pozitivna izkušnja so bili pa mulčki. Ker je bil Glasnhov tako priden, je dolgo trajalo, da so ga sploh opazili. Potem pa so se najprej opogumile tri deklice in prišle vprašat, če je to že “velik” kuža, pa kako mu je ime … Potem pa je “taglavna” še povedala, da imajo pri njih tudi psa, labradorca Lana, ki pa ga sprehaja zgolj oči, ker vleče na povodcu :) Kjut. (Mislim, mala, ne pes, ki vleče.)

Ko so punce odšle, sem šla tudi jaz – malo izpraznit mehur. Ko sem se vrnila, sta bila moja jajčmana obkrožena z mulčki, ki so prav resno debatirali o tem, kako pristopit k neznanemu psu, kje ga pobožat, povedali so, kakšne pse imajo doma … Eden mu je hotel dati posladek (“človeški” bonbon), pa mu je drugi rekel, da ne sme, ker “po tem kužati prej umrejo”. How cute is that?

Potem pa je So-šef mulčku ponudil Glasnhovov lekrli. Ne vem, kdo je bil bolj zadovoljen – kuža, ki ga je dobil, ali mulček, ki mu ga je lahko dal.

Ko so fantiči odšli, pa so se še zahvalili (!?!), ker so ga lahko pobožali (jaz pa sem se zahvalila Glasnhovu, ker jih ni v navdušenju polizal/podrl/ se jim motal med kratkimi nogami).

Na poti v dolino, je prav tako pozitivno osupel So-šef pripomnil, da je še upanje za prihodnost našega naroda :)

Tagi: Glasnhov · Izlet · Medsebojni odnosi · Opazujem

Še vedno brcam

21.01.2013 · 9 komentarjev

Obilica dela (hvala, vesolje!) in posledična občasna utrujenost sta krivi za mojo daljšo odsotnost. Leto je minilo na poslovni ravni bolje kot sem pričakovala (hvala, vesolje!). S pomočjo super druper delavnice sem si končno uredila finance in se znebila občutka, da mi denar polzi med prsti. Končno imam spet prihranke :) (Na tem mestu se spet zahvaljujem vesolju.).

Na osebni ravni sem si za letos zastavila več ciljev, na vrhu pa je tek. Poleg rednega teka (4-krat tedensko) se bom letos udeležila vsaj enega polmaratona. Kar nekaj let je že minilo, kar sem bila nazadnje na kakšni tekaški prireditvi in čeprav nisem rpeveč navdušena nad gužvo, me pa vedno dvigne energija, ki vlada med tekači in med navijači.

Naša mala skupnost še vedno šteje 3 člane, čeprav s So-šefom razmišljava še o enem. Tudi tokrat o psu, no, pravzaprav o psički. Še prej pa mora So-šef poskrbeti za svoj vsakdanji kruh, da bo denar za dvojno količino vsakdanjih briketov.

Spet sem kuharsko ustvarjalna. Na podočju sladic in “prave” hrane. In ko bom velika bom delala noro lepe torte in kolačke :)

Letos smo bili tudi na  enem daljšem izletu. Izkoristili smo zadnjo sončno soboto, preden nas je v nedeljo začel zasuvati sneg. Krasa ne poznam in tokrat sem imela priložnost pobliže spoznati kraško pokrajino. Navdušena sem nad njo in ob prvi priliki se vrnem(o)!

Torej – hvala vesolje za vse prijetne izkušnje!

Tagi: Glasnhov · Izlet · Osebnostna rast · Posel · Refleksija · Resno