Mala razmišlja

Premagovanje odporov

3.07.2012 · Brez komentarjev

Nekoč sem nekje prebrala, da je premagovanje odporov bistvenega pomena za osebnostno rast. Takrat tej misli nisem pripisala večjega pomena, vendar sem kasneje ugotovila, da še kako drži.

S kakšnimi odpori se običajno soočam? Pogosto je med njimi jutranje vstajanje, saj bi bilo tako fino še malce poležati in se zakopati v odejo – vendar če se vstanem, sem potem vedno zadovoljna, da sem dan začela zjutraj, ker v jutranjih urah največ naredim. Včasih se mi ne da it tečt in ko premagam ta odpor sem potem nagrajena z izvrstnim počutjem in dobro mero energije. Potem so tu še odpori pred pospravljanjem (pa je tako fini občutek, ko se vse sveti), včasih pred pasjim sprehajanjem (pa čeprav potem neznansko uživam, ko gledam malega zverkolina, kako divja zunaj) …

Kljub vsemu pa je včasih težko ločiti med pozitivnimi in negativnimi odpori (to je zdaj povsem moja terminologija). Pozitivni odpori so tisti, ki nam izboljšajo počutje, ko jih premagamo. Negativni so pa tisti, po katerih se nič kaj bolje ne počutimo. Sama sem včasih v dvomih, ali naj grem s kom, ki ga dolgo nisem videla, na pijačo. Dolgo omahujem in potem, ko sedim s to osebo na kavi, včasih ugotovim, da si nimava pravzaprav ničesar za povedat, in se potem počutim čisto izžeto in mi je žal, da se nisem bolj poslušala.

Če povzamem tolje svoje jutranje razmišljanje – premagovanje odporov nam pomaga, da osebnostno zrastemo, se bolje počutimo in imamo več energije, vendar je treba včasih pretehtati, če gre za odpor, pogojen z lenobo, ali za odpor, pogojen s tehtnejšimi vzroki. Pa tudi premagovanje teh odporov nam pomaga, da zrastemo – če imam odpor iti z nekom na kavo, mi to pove, da moram ugotoviti, kaj me pri tej osebi moti in če vidim, da nimava ničesar skupnega, jo lahko izpustim iz svojega življenja.

Does it make any sense?

Mijav

Tagi: Refleksija

Ponedeljkovi sklepi

18.06.2012 · 4 komentarjev

Zjutraj sem se počutila kot presušen in pohojen pljunek in sem porabila skoraj celo dopoldne, da sem se “utirila”. Ker se mi je takšno jutranje razpoloženje v zadnjih tednih pogosto ponovilo (sicer v malce milejši obliki), sem prišla do spoznanja, da je čas za spremembe.

Najprej sem naredila seznam vsega, kar me v mojem življenju moti. (No, ne ravno vsega, pač pa tistega, kar je najbolj v nebo vpijoče).

Potem sem dopisala, kaj si želim oz. kakšna bi bila idealna rešitev.

Za konec pa sem še pri vsaki točki dopisala, na kakšen način se bom lotila reševanja problema.

Izkazalo se je, da je bil pri dveh točkah odgovor tek. Tako sem sklenila, da se zopet redno lotim te aktivnosti – tj. vsaj 4-krat na teden.

In začnem danes.

Keep your fingers crossed :)

Tagi: Osebnostna rast · Refleksija