Mala razmišlja

Črna luknja

17.07.2012 · 2 komentarjev

Včasih se mi zgodi, da se mi počutje in razpoloženje začneta počasi slabšati. Vsak dan malo, tako da traja kakšna dva tedna, da opazim, da drsim v črno luknjo. Ko pristanem v njej, sem vedno znova izgubljena. Ne vem, zakaj sem padla noter in kako naj prilezem ven. V navalu malodušja se sprašujem, če se sploh splača lesti ven, če se pa lahko zgodi, da bom spet padla noter.

Po kakšnem dnevu ali dveh, ki jih prebijem v temi, se skeptik v meni toliko umiri, da pusti optimistu, da naredi svoje. Ta optimist mi pove, da se takšne zadeve dogajajo zato, ker moram nekaj v svojem življenju spremeniti in da se je še vedno izkazalo, da sem stopničko više, ko splezam ven.

Ampak kako splezati ven?

Meni pomaga počitek, branje dobre knjige, ogled filma/nanizanke z lahkotno vsebino, menjava okolja, pogovor z nekom, ki me sprejema takšno kot sem in ne pametuje.

Ko pa končno pomolim glavo na sonce je pa čas za delo. Takrat skušam analizirati, zakaj se je to zgodilo in sprejeti (ter izvesti) odločitve, ki bodo ta vzrok odstranile oziroma izničile njegov vpliv.

Kako se pa ti spopadaš s črnimi dnevi? Zakoplješ glavo v pesek in čakaš, da mine, ali pa zbereš zadnje moči in se lotiš plezanja na svetlo?

Tagi: Osebnostna rast · Refleksija

Načrt za srečo

27.06.2012 · 2 komentarjev

Nazadnje sem imela v branju knjigo Načrt za srečo. Avtorica je v njej opisala, kako se je sama lotila izboljševanja svojega življenja. Načeloma ji je v življenju vse “štimalo”, samo želela si je, da bi bila bolj srečna. Projekta se je lotila sistematično. Izdelala si je seznam ciljev in nalog ter se jih vsak mesec pridno držala. V okviru projekta je začela pisati tudi blog.

Sama zelo rada vzamem v roke kakšno knjigo za samopomoč, osebnostno in duhovno rast in podobne, ta pa mi ni bila ravno pisana na kožo. Avtorica v njej navaja veliko citatov raznih bolj in manj znanih osebnosti – tu se vidi, da je prej pisala biografije. Najbolj nadležno mi je bilo, da je skoraj v vsakem poglavju navajala rezultate raznih raziskav. Knjiga se tako bere deloma kot napol znanstvena študija kombinirana z dnevnikom.

Kljub temu pa mi je bila knjiga navdih. Resda sem preskočila nekaj odstavkov in kakšno stran, vendar pa me je spodbudila k reorganizaciji. Všeč mi je bil princip načrtovanja in organiziranosti. Tudi sama verjamem, da se mi kakovost življenja ne more izbiljšati, če se za to ne bom aktivno potrudila.

Po drugi strani pa je ta knjiga verjetno pisana na kožo tistim, ki si želijo izboljšati svoje življenje, vendar pa ne verjamejo v razne duhovne hokuspokuse in rabijo nekaj bolj oprijemljivega.

Zanimivo mi je bilo oz. mi je padlo v oči omenjanje sreče. Zdi se mi, da se tu vidi, da je pisateljica Američanka. Sicer pa je stremenje po sreči prepuščeno vsakemu posamezniku. Jaz stremim po zadovoljstvu, ki se mi zdi, da je stanje, ki lahko traja, in po radosti. Morda pa je to samo drugo ime za srečo :)

Happiness project

Tagi: Knjige · Osebnostna rast