Mala razmišlja

Joga v vsakdanjem življenju

7.11.2012 · 2 komentarjev

Letos sem začela hoditi na jogo. Sem v skupini začetnikov, vadimo pa enkrat na teden.

Prva dva termina mi je največ težav povzročalo sproščanje. Nisem zmogla ležati povsem na miru – enkrat me je še krč zagrabil. Da ne govorim o mislih, ki so mi kot podivjane švigale po glavi. Namesto, da bi se moje dihanje umirjalo, sem skoraj doživela napad panike. In namesto miru sem čutila le tesnobo.

Tudi vaje … ups – asane so se mi zdele tako otročje lahke, da sem malo dvomila v njihovo učinkovitost. Vendar – prvič v mojem odraslem življenju nimam več vozlov v predelu lopatic, hrbtenica me več ne boli, po vadbi se pa počutim lahka in umirjena, naslednji dan pa se polna energije in se zjutraj z lahkot dvignem iz tople postelje.

Navdušena sem tudi nad inštruktorjem, ki pri vsaki asani razloži, za kaj je koristna in na kaj vse vpliva. Prejšnji mesec sem teden pred menstruacijo (in med njo) redno izvajala asane, ki masirajo predel rodil in naj bi pomagale ublažiti krče. Neverjetno – tudi to je pomagalo. Zdaj moram najti samo še recept za ublažitev PMS-ja :)

Pa tudi sicer mi je všeč filozofija nenasilja – asane delamo samo do praga bolečine in ne telmujemo med sabo. Vsak dela zase, povečini z zaprtimi očmi.

Najbolje bi bilo, če bi jogo uvedli v šole in podjetja – tako bi zagotovo zmanjšali težave s hrbtenico, prebavo, povečali gibčnost, okrepili imunski sistem in nenazadnje povečali storilnost.

Joga je pa tudi zelo dobra izbira, če se sicer ukvarjamo s športom, saj poveča prožnost našega telesa, poveča vzdržljivost in pomaga, da se znebimo vseh bolečin, ki smo si jih pridelali med treningom.

Tagi: Osebnostna rast · Resno

Lepo je biti ženska. Če te m-krči ne ubijejo.

31.08.2012 · 4 komentarjev

Opevanje ženskosti in menstrualnega cikla (vedno od žensk, seveda), kar nekako zbledi, ko se zvijam v hudih m-krčih. Pa je to samo vrhunec celega cikla.

Včasih se mi zdi, da je 14 dni mojih, naslednjih 14 pa sem sužnja svojega telesa – hormoni mi poskakujejo kot ponoreli. Najprej bentim, potem jočem, čez dve sekundi pa sem super navdušena in pomirjena z življenjem, sabo in okolico. Potem je tu še apetit. Zadnjih nekaj dni bi pojedla skoraj neomejen količine sladkorja in ogljikovih hidratov, posledično pa sem potem zaspana in napihnjena. Ali pa izgubljam energijo, ko se borim sama s sabo, da ne bi jedla … Smetana na torti pa je dan D M. Ko tudi dva ali trije nagelsini ne pomagajo. Takrat sem res hvaležna, da delam od doma in da se lahko zavlečem pod kovter in tam na varnem počakam do jutri.

Sicer so se  mi simptomi precej umirili oz. zmanjšali, odkar sem kravje mleko nadomestila s sojinim in odkar redno tečem. Tako da to res pomaga.

Še vedno pa ne vem, kako naj (brez tablet) omilim krče. Če ne vzamem tablet me zvija od bolečin, ko pa jih vzamem, me sicer res neha boleti, po drugi strani pa postanem tako zaspana in neproduktivna, da je dan izgubljen …

Tagi: Refleksija · Resno