Mala razmišlja

Jesen in novi začetki

5.09.2012 · 7 komentarjev

Letos sem bila že tako naveličana poletne vročine, ko sem bila ves dan ujetnica stanovanja, da sem že prav hrepenela po jeseni.

Prejšnji teden sem med prevajanjem naletela na odlomek, ki se je odvijal jeseni. Avtorica je tako slikovito opisala šelestenje listja, rumenorjave in rdečkaste odtenke, vonj vlažnih gozdnih tal, žar jesenskega sonca … Kar vonjala sem jesenski gozd.

Zdaj sem prav vesela, ker se je shladilo in je zjutraj zunaj meglica.

Občutek imam, da prihaja plodnejši del leta in da je težji del za mano. Bolj sem pripravljena na nove izzive.

Ta teden sem izjemno ponosna nase, ker sem po enem letu skrivanja (za So-šefovim širokim hrbtom), prevzela povodec in se z Glasnhovom vpisala v pasjo šolo. Ugotovila sem, da se ukvarjam z zelo neutemeljenimi strahovi in po prvi uri na poligonu sem se počutila kot zmagovalka. Bila sem polna energije in zagona :)

Spoznanje tega tedna je (ponovno) – premagovanje odporov in strahov pripelje do osebnostnega napredka in mi da občutek, da zmorem!

Tagi: Glasnhov · Osebnostna rast · Refleksija · Resno

Poletna otožnost

8.08.2012 · 2 komentarjev

Vsako poletje, ko je vročina najhujša, občutim nekakšno “poletno depresijo”. Kar nekaj časa sem ugotavljala, zakaj sploh gre. Zadnjič pa sem prišla zadevi do dna.

V največji vročini je namreč vse zapuščeno. Ljudje se poskrijeo v hiše, živali poiščejo skrivališča v senci, rastline ovenijo … Skratka, povsod vlada zapuščenost. Kot bi živela v mestu, pardon, vasi duhov.

To najbolj začutim, ko se vrnem s kakšnega pohodniškega izleta – tam uživam v svežem zraku in zeleni naravi. Ko se pa vrnem domov, pa so vsa vrata trdno zaprta, žaluzije spuščene, že pot iz avta do vhodnih vrat spominja na pekel. V najhujši vročini se mi v bostvu zdi, da sem čez dan skoraj odrezana od narave in življenje zunaj stanovanja. In mislim, da od tu izvira moja poletna otožnost.

Tagi: Refleksija