Mala razmišlja

Ironija in pasji piškoti

13.02.2013 · 10 komentarjev

Življenje ima res zanimiv smisel za humor. Ko sem objavila, kako je tek najboljše zdravilo za samopomilovanje, sem kmalu zatem (med tekom!!) zgrmela po tleh in moja tazadnja mi še vedno ne dopušča, da bi se pognala čez drn in strn. No, pa tudi vreme ne.

Še vedno se smilim sama sebi in tolažim s krofi – iz trgovine, ker se mi v tem stanju “joj-kako-sem-jaz-boga-in žrtev-in-oh-in-sploh) niti ne da kulinarično ustvarjat. Kaj ustvarjat – še kuhat se mi ne da :/

Ampak – ker se mi tudi v trgovina ne da, je Glasnhov vseeno prišel na svoj račun z domačimi piškotki.

Glede na potoke sline, ki so v špagetih visele iz Glasnhovovih ust, in vztrajnemu straženju pečice med peko, so piškoti očitno slastni.

Jaz pa še vedno iščem novo zdravilo proti samopomilovanju in bom vesela vsakega predloga.

Pa še recept (oz. osnutek recepta)

Sestavine:

500 g ovsene moke (pri meni so to v blenderju zmleti ovseni kosmiči)

1 dl olivnega olja (ali masti, če jo imaš)

2 konzervi tune v olju (ali paštete/mesnega narezka/kuhanih in mletih jetrc …)

2 dl vode

1 jajce

žlička česna v prahu

pribl. 1/2 – 1 skodelica polnozrnate moke za posipavanje

Postopek:

Najprej zmešaš moko in česen v prahu.

Dodaš olje in z vilicami pretlačeno tuno (skupaj z oljem, v katerem plava), jajce in vodo.

Premešaš s kuhalnico, da masa postane malo bolj homogena.

Ko začneš mesiti z rokami, posipavaj z moko, da se testo ne bo prijemalo.

Na koncu mora biti testo po konsistenciu podobno običajnemu testu za piškote.

Testo lahko pustiš za kakšne pol ure v hladilniku (zavitega v folijo), potem pa ga na pomokani površini (ali pa med dvema listoma peki papirja) razvaljaš na približno pol centimetra debelo in poljubno razrešeš – z modelčki za piškote ali pa kar na trakce.

Pečeš približno 30 min pri 170 stopinjah.

Piškote ohladiš in pospraviš v pločevinko in z njimi nagrajuješ pridno psetino, dokler jih ne zmanjka ;)

Tagi: Glasnhov · Mljask · Refleksija · Resno

Slano sladkanje

4.02.2013 · Brez komentarjev

Vikend je minil. Bil je malo tekaški, pohodniški, deloven, lenoben in kuharski. Tako mi je všeč.

Če ves vikend nimam nobenih obveznosti oz. si sama ne zastavim nobenih ciljev, se v nedeljo večer počutim kot povožen presušen pljunek. Ugotovila sem, da najslabše prenašam načrtno lenarjenje – ko si rečem, da bom cel dan na off, So-šef poskrbi za psa in hrano. Takrat sem ponavadi že po nekaj urah sita sama sebe, naju, na živce mi gre, kako imava urejeno stanovanje, tečnarim za vsako figo …

Sploh kuhanje je taka hvaležne aktivnost. Pospravim hladilnik, ustvarjam, vmes meditiram, na koncu pa je rezultat celo užitebn :) Kuharsko ustvarjanje je bilo v znamenju pit. Spekla sem eno slano (ali quiche – kiš) in eno sladko.

Od slane ni ostala nikjer niti drobtinica. Slanim pitam sem naklonjena, ker se da z njimi tako fino pospravit hladilnik (pa ne dobesedno ;) .

Gre pa takole:

Krhko testo:

200 g polnozrnate pirine moke (ali katere koli druge)

75 g mrzlega masla

6 do 7 žlic mrzle vode

ščepec soli

Nadev:

poljubna popražena/zblanširana zelenjava

Preliv:

pol velikega lončka (ali več) kisle smetane

2 jaci

1-2 dcl mleka

poper

muškatni orešček

topljeni sir za mazanje (pribl. 4 trikotniki)

Najprej sem nahitro zamesila testo in ga postavila v hladilnik ter se lotila nadeva.

Na olivenm olju sem prepražila pol čebule in štiri stroke česna. Dodala sem na tanko narezan gomolj zelene (četrtino gomolja) in pol velikega jačevca. Pustila sem, da se je pražilo pribl. 10 minut, posolila in poporala. Izključila sem ploščo in postavila na stran.

Pečico sem prižgala na 190 stopinj.

Pekač sem premazala z maslom (premer 28 cm). Uporabite lahko tudi manjši pekač (24 ali 26 cm). Potem bo podlaga malo debelejša, ampak še vedno ok.

Testo je zelo krhko, zato se nisem ubadala z valjanjem in bentenjem, kako se mi trga … Razdelila sem ga na manjše kroglice, jih s prsti raztegnila in razporedila po pekaču ter spet s prsti tako dolgo razporejala testo, da sem pokrila pekač in naredil približno dober centimeter roba (odvisno, koliko nadeva je.)

Potem sem nadev razporedila po testu. Ločeno sem razžvrkljala dve jajci skupaj s kislo smetano in mlekom ter prelila po piti. Za piko na i sem povrhu narezala še sirček za mazanje. Lahko bi uporabila tudi katerikoli drug sir, ta je bil pri roki, pa še tako dober okus ima, ko se zapeče.

Jedla sva jo še toplo, skupaj s solato je bila super dobro kosilo. Najboljši okus pa ima, ko se ohladi.

Tagi: Mljask