Mala razmišlja

Jesen in novi začetki

5.09.2012 · 7 komentarjev

Letos sem bila že tako naveličana poletne vročine, ko sem bila ves dan ujetnica stanovanja, da sem že prav hrepenela po jeseni.

Prejšnji teden sem med prevajanjem naletela na odlomek, ki se je odvijal jeseni. Avtorica je tako slikovito opisala šelestenje listja, rumenorjave in rdečkaste odtenke, vonj vlažnih gozdnih tal, žar jesenskega sonca … Kar vonjala sem jesenski gozd.

Zdaj sem prav vesela, ker se je shladilo in je zjutraj zunaj meglica.

Občutek imam, da prihaja plodnejši del leta in da je težji del za mano. Bolj sem pripravljena na nove izzive.

Ta teden sem izjemno ponosna nase, ker sem po enem letu skrivanja (za So-šefovim širokim hrbtom), prevzela povodec in se z Glasnhovom vpisala v pasjo šolo. Ugotovila sem, da se ukvarjam z zelo neutemeljenimi strahovi in po prvi uri na poligonu sem se počutila kot zmagovalka. Bila sem polna energije in zagona :)

Spoznanje tega tedna je (ponovno) – premagovanje odporov in strahov pripelje do osebnostnega napredka in mi da občutek, da zmorem!

Tagi: Glasnhov · Osebnostna rast · Refleksija · Resno

Prilivi in odlivi

29.06.2012 · 2 komentarjev

Odkar sem med tistimi, ki si moramo sami iskat posel, se mi dogaja, da imam velika finančna nihanja. Včasih so nihanja navzdol tako intenzivna, da me resno zaskrbi, ali mi bo uspelo. To se najpogosteje zgodi, ko izdam kakšen lep račun, potem pa čakam, da bo naročnik plačal.

Pravzaprav je cel proces prav hecen. Ko dobim novo naročilo sem navdušena – nad projektom, novo stranko in seveda zneskom, ki bo potem pritekel na moj TRR. Ko projekt zaključim, izdam račun in čakam na evrčke sem še tudi zadovoljna.

Potem pa se mi včasih zgodi, da mi gre malo na tesno do datuma, ko bi moral biti račun plačan. In potem začnem travmirat, kako mi bojo izklopl internet/elektriko/telefon (pa čeprav redno plačujem položnice). Ko je znesek denarja v malhi že res majhen, se malo pomirim – ok, zdaj sem tu, kjer ni kaj dosti denarja, pa vseeno živim in mi nič ne manjka. Lahko bi se reklo, da se pomirim s situacijo.

Potem pa pride dan D – ko denar priteče. In potem sem navdušena …  ne, kje pa! Ravno nasprotno. Potem začnem šele zares travmirat – da moram paziti na vsak cent, da ne bom spet na robu, pa da bo itak lep del šel za stroške, pa malo se bojim, da v naslednjem mesecu ne bo nobenega omembe vrednega projekta …

In potem se včasih sprašujem, če ne ravno s tem svojim negativnim odnosom odbijam prilive.

Kako se pa vi soočate s finančno negotovostjo?

Tagi: Posel · Refleksija