Mala razmišlja

Hitro, hitreje

18.09.2012 · Brez komentarjev

Iz najstnice, ki je lahko ves vikend preležala pred tv-jem, sem se razvila v mlado žensko, ki več kot dve uri (max) ne zdrži na kavču. In to mi je zelo všeč :)

V zadnjih mesecih, odkar vsak 4-krat na teden zjutraj redno tečem, se vmes še povzpnem na kakšen hrib(ček) in malce pazim na hrano, tudi nimam več napadov zaspanosti. Včasih se mi je namreč dogajalo, da sem bila sredi dneva tako zaspana, da sploh nisem mogla delati ali pa sem delala ekstremno počasi.  Zdaj se mi to zgodi izjemno poredko.

Poleg teka mi pomagajo tudi aktivnosti, ki jih imam po novem na urniku – 1x na teden joga in 2x na teden šola z Glasnhovom.

To zadnje je sploh poseben izziv – kako obvladati sebe in kljub negotovosti in vsem strahovom nastopiti samozavestno, mirno in odločno ter usmerjati psa. Mislim, da vem, zakaj me je življenje postavilo pred ta izziv. V zadnjih letih sem namreč razvila “zen”-odzivanje na konfliktne situacije. To pomeni – vdihni, malo počakaj, premisli, vzemi si čas in šele nato mirno izrazi svoje stališče.

No, pri psu to absolutno ne funkcionira, ker moram odreagirati v trenutku, biti moram prepričana vase (torej brez pomislekov) in se v trenutku premaknit naprej.

Prav tako odpadejo izgovori, da ne zmorem, sem (fizično) prešibka in podobno. Dejstvo je, da moram in pika. In posledica je – da ZMOREM :)

Pravo nasprotje pa je joga. Tam me pa ob vsej umirjenosti in počasnosti boli glava, imam krče, bolijo me mišice … Prav hecno, čeprav mislim, da se bo čez čas tudi to naštelalo.

Tagi: Glasnhov · Osebnostna rast · Refleksija

Dvigovanje energije

24.07.2012 · 1 komentar

Navkljub rednemu teku se mi vsake toliko še vedno dogaja, da sem nekaj dni zapored utrujena. To pomeni, da počasneje delam, nimam novih idej in se mi nasploh ne da ukvarjati z ničemer, kar ni res nujno.

Še vedno nimam univerzalne rešitve, s katero bi za vselej odpravila takšne dneve, imam pa nekaj trikov, s katerimi se vsaj malo “dvignem”. Med te trike sodijo zeleni čaj, pol ure prijetnega čtiva, deset minut divjanja z Glasnhovom, kakšen košček čokolade ali česa podobno sladkega … Včasih pomaga že samo, da se malo pogovorim sama s sabo, spet drugič pa se moram poslužiti vsega zgoraj naštetega. Če je pa res hudo in po možnosti zunaj še dežuje in mi noben nujni rok ne diha za vrat, pa si dam odpustek za preostanek dneva – zakopljem se pod odejo s knjigo ali pa kakšno nanizanko/filmom.

Kakšnih strategij se pa ti poslužuješ?

Tagi: Refleksija