Mala razmišlja

Pozitivne izkušnje

1.02.2013 · 2 komentarjev

Danes zjutraj smo se odločili, da si pretegnemo krake na nam zelo ljubi destinaciiji – Celjski koči. Na začetku smo imeli sicer malo težav s poledenelo potjo, ampak na srečo je led kmalu zamenjalo blato ;)

Na vrhu je mrgolelo osnovnošolcev (tamlajših), ki so imeli smučarsko-sankaški športni dan. Včasih bi ob tem direndaju le zavila z očmi, So-šef pa bi zarobantil in mrko gledal spod čela. Zdaj pa so take situacije izziv in test, da vidiva, kako daleč sva že prišla z Glasnhovom. No, mali se je izkazal :)

Otroci so čebljali, jedli, štorkljali sem in tja v pancarjih, da je vse bobnelo, on pa lepo na prostoru. Seveda jih je z zanimanjem opazoval (koliko rok, ki bi ga lahko čohljale …), ampak je brez težav ostal zložen na tleh.

Naslednja pozitivna izkušnja so bili pa mulčki. Ker je bil Glasnhov tako priden, je dolgo trajalo, da so ga sploh opazili. Potem pa so se najprej opogumile tri deklice in prišle vprašat, če je to že “velik” kuža, pa kako mu je ime … Potem pa je “taglavna” še povedala, da imajo pri njih tudi psa, labradorca Lana, ki pa ga sprehaja zgolj oči, ker vleče na povodcu :) Kjut. (Mislim, mala, ne pes, ki vleče.)

Ko so punce odšle, sem šla tudi jaz – malo izpraznit mehur. Ko sem se vrnila, sta bila moja jajčmana obkrožena z mulčki, ki so prav resno debatirali o tem, kako pristopit k neznanemu psu, kje ga pobožat, povedali so, kakšne pse imajo doma … Eden mu je hotel dati posladek (“človeški” bonbon), pa mu je drugi rekel, da ne sme, ker “po tem kužati prej umrejo”. How cute is that?

Potem pa je So-šef mulčku ponudil Glasnhovov lekrli. Ne vem, kdo je bil bolj zadovoljen – kuža, ki ga je dobil, ali mulček, ki mu ga je lahko dal.

Ko so fantiči odšli, pa so se še zahvalili (!?!), ker so ga lahko pobožali (jaz pa sem se zahvalila Glasnhovu, ker jih ni v navdušenju polizal/podrl/ se jim motal med kratkimi nogami).

Na poti v dolino, je prav tako pozitivno osupel So-šef pripomnil, da je še upanje za prihodnost našega naroda :)

Tagi: Glasnhov · Izlet · Medsebojni odnosi · Opazujem

Matere

28.10.2010 · Brez komentarjev

Na ulici ali v trgovini večkrat vidim matere z otroki. Ene so ljubeče in umirjene, druge pa so njihovo nasprotje.

Včeraj sem videla ta drugi primerek. Moj mi je že takoj rekel – poglej, spet ena, ki se ji je otrok “zgodil” ali pa je mislila, da je imeti otroka samo kul, zdaj pa je ugotovila, da prinaša to tudi veliko dela.

Jaz sicer nisem bila tako kritična. Mislila sem si, da je mogoče samo utrujena.

Dokler nisem stala za njo na blagajni. Mama je stvari spravljala v vrečo in plačevala, mala pa se je malo razgledovala naokoli. Sosednja blagajna je bila prazna in mala je stopila do stola, kjer ponavadi sedi blagajničarka. Mama ji je ostro rekla, naj gre stran.

Mali je bilo malce dolgčas, malo pa je bila radovedna. Opazovala je vse gumbe na blagajni in okoli nje. Mama je plačala, vse zapakirala in videla, kaj počne njen otrok.

In kaj je naredila? Začela je kričati nanjo, če je neumna. Kako je lahko tako butasta, da sploh pomisli, da bi kaj takega naredila … To se ne sme …

Tu moram poudariti, da v trgovini sploh ni bilo gužve in bi lahko mama brez problema vzela otroka v naročje in mu pokazala, da je to blagajna in ji povedala, da samo blagajničarke pritiskajo te gumbe …

V glavnem dalo bi se izpeljati drugače in manj škodljivo za otroka.

Sprašujem se, koliko je takih mater, ki vzgoji otroka posvetijo manj časa kot vzgoji psa. In ki ne pomislijo na to, da lahko izjave kot – a si nemuna, al kaj – pustijo hude posledice. Da sploh ne govorim o pomankanju topline … Pa to sploh ni osamljen primer

Tagi: Opazujem